|Povzetek|

Z uporabo ljuljke kot testnega materiala je bila uporabljena metoda gojenja z matrico v pladnjih s 32 čebulicami za preučevanje vpliva setvenih stopenj (7 in 14 zrn/pladenj) na tri žetve ljuljke, gojene z belo LED svetlobo (17., 34. in 51. dan), na pridelek. Rezultati kažejo, da ljuljka pod belo LED svetlobo normalno raste, da se po košnji hitro regenerira in da jo je mogoče pridelovati z več metodami žetve. Setvena stopnja je imela pomemben vpliv na pridelek. Med tremi košnjami je bil pridelek 14 zrn/pladenj višji kot pri 7 zrn/pladenj. Pri obeh setvenih stopnjah se je najprej zmanjševal, nato pa povečeval. Skupni pridelek 7 zrn/pladenj in 14 zrn/pladenj je bil 11,11 oziroma 15,51 kg/㎡ in imata potencial za komercialno uporabo.

Materiali in metode

Testni materiali in metode

Temperatura v rastlinjaku je bila 24 ± 2 °C, relativna vlažnost 35 %–50 %, koncentracija CO2 pa 500 ± 50 μmol/mol. Za osvetlitev je bila uporabljena bela LED-plošča velikosti 49 cm × 49 cm, ki je bila postavljena 40 cm nad pladenj za sadje. Razmerje med matrico je bilo šota:perlit:vermikulit = 3:1:1, dodana je bila destilirana voda za enakomerno mešanje, vsebnost vode je bila prilagojena na 55 % ~ 60 % in shranjena 2–3 ure, potem ko matrica popolnoma vpije vodo, nato pa jo enakomerno namestite v sadje velikosti 54 cm × 28 cm z 32 luknjami. Za setev izberite semena, ki so debela in enakomerne velikosti.

Zasnova testa

Intenzivnost svetlobe bele LED diode je nastavljena na 350 μmol/(㎡/s), spektralna porazdelitev je prikazana na sliki, obdobje svetlobe in teme je 16 ur/8 ur, obdobje svetlobe pa 5:00~21:00. Za setev sta bili določeni dve gostoti setve, in sicer 7 in 14 zrn/luknjico. V tem poskusu so bila semena posejana 2. novembra 2021. Po setvi so bila gojena v temi. Osvetlitev se je začela 5. novembra. Med obdobjem gojenja na svetlobi je bila v pladenj za sadike dodana Hoaglandova hranilna raztopina.

Spekter za belo LED svetlobo

Kazalniki in metode žetve

Upoštevajoč, da ko povprečna višina rastlin doseže višino svetlobne plošče, se požene. Pokošene so bile 22. novembra, 9. decembra oziroma 26. decembra v razmiku 17 dni. Višina strnišča je bila 2,5 ± 0,5 cm, rastline pa so bile med žetvijo naključno izbrane v 3 luknje, požeta ljuljka pa je bila stehtana in zabeležena, pridelek na kvadratni meter pa je bil izračunan po formuli (1). Pridelek, W, je kumulativna sveža teža vsakega pokošenega strnišča.

Izkoristek = (Š × 32) / 0,1512 / 1000 (kg/㎡)

(Površina plošče = 0,54 × 0,28 = 0,1512 ㎡) (1)

Rezultati in analiza

Kar zadeva povprečni pridelek, so bili trendi pridelka pri obeh gostotah naslednji: prvi pridelek > tretji pridelek > drugi pridelek, 24,7 g > 15,41 g > 12,35 g (7 zrn/luknjico) oziroma 36,6 g > 19,72 g, ＞ 16,98 g (14 kapsul/luknjico). Med gostotama sajenja so bile ugotovljene pomembne razlike v pridelku prvega pridelka, med drugim in tretjim pridelkom ter skupnim pridelkom pa ni bilo pomembne razlike.

Vpliv setvene hitrosti in časa košnje strnišča na pridelek ljuljke

Proizvodni cikel se izračuna glede na različne načrte košnje. En cikel košnje traja 20 dni, dva cikel košnje 37 dni in trije cikli 54 dni. Stopnja setve 7 zrn/luknjo je imela najnižji pridelek, le 5,23 kg/m². Pri stopnji setve 14 zrn/luknjo je bil kumulativni pridelek 3 potaknjencev 15,51 kg/m², kar je približno 3-krat večji pridelek pri 7 zrn/luknjo enkrat in bistveno daljši od drugih časov košnje. Dolžina rastnega cikla pri treh košnjah je bila 2,7-krat daljši od ene košnje, vendar je bil pridelek le približno 2-krat večji od ene košnje. Pri stopnji setve 7 zrn/luknjo 3-krat in 14 zrn/luknjo 2-krat ni bilo bistvene razlike v pridelku, vendar je bila razlika v proizvodnem ciklu med obema metodama 17 dni. Pri setveni stopnji 14 zrn/luknjo, odrezanih enkrat, se pridelek ni bistveno razlikoval od pridelka pri enkratni ali dvakratni odrezani 7 zrn/luknjo.

Pridelek ljuljke, pokošene 1-3 krat pri dveh setvenih normah

Pri proizvodnji je treba za povečanje pridelka na enoto površine zasnovati razumno število polic, višino polic in stopnjo setve, pravočasno košnjo pa je treba kombinirati z oceno hranilne vrednosti za izboljšanje kakovosti proizvoda. Upoštevati je treba tudi ekonomske stroške, kot so semena, delo in skladiščenje sveže trave. Trenutno se pašna industrija sooča tudi s težavami nepopolnega sistema kroženja proizvodov in nizke stopnje komercializacije. Krožijo lahko le na lokalnih območjih, kar ne omogoča kombiniranja trave in živine po vsej državi. Rastlinska tovarniška proizvodnja ne le skrajša cikel žetve ljuljke, izboljša stopnjo proizvodnje na enoto površine in doseže letno dobavo sveže trave, temveč lahko tudi zgradi tovarne glede na geografsko porazdelitev in industrijski obseg živinoreje, kar zmanjša logistične stroške.

Povzetek

Če povzamemo, je ljuljko pod LED-svetilko izvedljivo pridelovati. Pridelek 7 zrn/luknjico in 14 zrn/luknjico je bil v obeh primerih višji od pridelka prvega pridelka, kar kaže na enak trend najprej zmanjševanja in nato povečevanja. Pridelek obeh setvenih stopenj je pri 54 dneh dosegel 11,11 kg/m² in 15,51 kg/m². Zato ima pridelava ljuljke v rastlinjakih potencial za komercialno uporabo.

Avtor: Yanqi Chen, Wenke Liu.

Informacije o citiranju:

Yanqi Chen, Wenke Liu. Vpliv setvene stopnje na pridelek ljuljke pod belo LED svetlobo [J]. Agricultural Engineering Technology, 2022, 42(4): 26-28.