|Povzetek|

Z uporabo ljulje kot testnega materiala je bila uporabljena metoda matrične kulture z 32 pladnji za preučevanje učinkov sajenih stopenj (7, 14 zrn/pladenj) na tri letine ljulje, gojene z belo svetlobo LED (17., 34. , 51 dni) vpliv na pridelek. Rezultati kažejo, da lahko ljulja normalno raste pod belo svetlobo LED, hitrost regeneracije je po košnji hitra in jo je mogoče pridelati v skladu z več metodami žetve. Setvena količina je pomembno vplivala na pridelek. Med tremi košnjami je bil pridelek 14 zrn/pladenj višji od pridelka 7 zrn/pladenj. Donosa obeh setvenih količin sta najprej padala in nato naraščala. Skupni izkoristek 7 zrn/pladenj in 14 zrn/pladenj je bil 11,11 oziroma 15,51 kg/㎡ in imata potencial za komercialno uporabo.

Materiali in metode

Preskusni materiali in metode

Temperatura v obratu je bila 24±2 °C, relativna vlažnost 35%–50%, koncentracija CO2 pa 500±50 μmol/mol. Za osvetlitev je bila uporabljena bela LED panelna luč velikosti 49 cm × 49 cm, panelna luč pa je bila nameščena 40 cm nad vtičnico. Razmerje matrice je šota: perlit: vermikulit = 3:1:1, dodajte destilirano vodo za enakomerno mešanje, prilagodite vsebnost vode na 55%~60% in jo shranite 2~3 ure, potem ko matrika popolnoma absorbira vodo in ga nato enakomerno namestite v 54 cm × 28 cm v čep z 32 luknjami. Za setev izberite debela in enakomerna semena.

Oblikovanje testa

Svetlobna jakost bele LED je nastavljena na 350 μmol/(㎡/s), spektralna porazdelitev je, kot je prikazano na sliki, svetlobno obdobje je 16 h/8 h, svetlobno obdobje pa 5:00 ~ 21:00. Za setev smo nastavili dve gostoti setve 7 in 14 zrn/luknjico. V tem poskusu so bila semena posejana 2. novembra 2021. Po setvi so bila gojena v temi. Osvetljevanje se je začelo 5. novembra. Med svetlobnim obdobjem gojenja smo v pladenj za sadike dodali hranilno raztopino Hoagland.

Spekter bele svetlobe LED

Indikatorji in metode žetve

Upoštevajte, da ko povprečna višina rastlin doseže višino svetlobne plošče, jo pobirajte. Posekane so bile 22. novembra, 9. decembra oziroma 26. decembra v razmaku 17 dni. Višina strnišča je bila 2,5±0,5 cm, rastline pa so bile med spravilom naključno izbrane v 3 luknje, požeto ljulj pa smo stehtali in zabeležili ter izračunali pridelek na kvadratni meter po formuli (1). Pridelek, W je kumulativna sveža teža vsakega reznega strnišča.

Izkoristek = (W×32)/0,1512/1000 (kg/㎡)

(površina plošče=0,54×0,28=0,1512 ㎡) (1)

Rezultati in analiza

Kar zadeva povprečni pridelek, so bili trendi pridelka obeh gostot sajenja prvi pridelek > tretji pridelek > drugi pridelek, 24,7 g > 15,41 g > 12,35 g (7 zrn/luknjo), 36,6 g > 19,72 g oz. >16,98 g (14 kapsul/luknjico). Med obema gostotama sajenja so bile značilne razlike v pridelku prvega posevka, ni pa bistvene razlike med drugim, tretjim posevkom in skupnim pridelkom.

Učinki setvene količine in časa košnje strnišča na pridelek ljulje

Glede na različne načrte razreza se izračuna proizvodni cikel. En cikel rezanja je 20 dni; dva potaknjenca sta 37 dni; in trije rezi so 54 dni. Stopnja setve 7 zrn/luknjo je imela najnižji pridelek, le 5,23 kg/㎡. Ko je bila stopnja sejanja 14 zrn/luknjo, je bil kumulativni pridelek 3 potaknjencev 15,51 kg/㎡, kar je bilo približno 3-krat več od donosa pri 1-kratnem rezanju 7 zrn/luknjo in je bil znatno višji od drugih časov rezanja. Dolžina rastnega cikla treh rezov je bila 2,7-krat daljša od ene rezi, vendar je bil pridelek le približno 2-krat daljši od ene rezi. Ni bilo bistvene razlike v pridelku, ko je bila stopnja sejanja 7 zrn/luknjico 3-krat in 14 zrn/luknjico 2-krat, vendar je bila razlika v proizvodnem ciklu med obema metodama 17 dni. Ko je bila količina setve 14 zrn/luknjico enkrat ali dvakrat, se pridelek ni bistveno razlikoval od tistega pri 7 zrnih/luknjico enkrat ali dvakrat.

Pridelek ljulje pokošene 1-3 krat pri dveh setvenih količinah

V pridelavi je treba načrtovati razumno število polic, višino polic in količino sejanja, da se poveča donos na enoto površine, pravočasno košnjo pa je treba kombinirati z oceno kakovosti hranil za izboljšanje kakovosti proizvoda. Upoštevati je treba tudi gospodarske stroške, kot so semena, delo in skladiščenje sveže trave. Trenutno se pašniška industrija sooča tudi s težavami nepopolnega sistema kroženja proizvodov in nizke stopnje komercializacije. Lahko se kroži le na lokalnih območjih, kar ni ugodno za uresničitev kombinacije trave in živine po vsej državi. Rastlinska tovarniška proizvodnja lahko ne le skrajša cikel žetve ljulje, izboljša stopnjo proizvodnje na enoto površine in doseže letno dobavo sveže trave, ampak lahko tudi zgradi tovarne glede na geografsko porazdelitev in industrijski obseg živinoreje, kar zmanjša stroške logistike.

Povzetek

Če povzamemo, je izvedljivo pridelati ljulj pod LED svetilko. Pridelka 7 zrn/luknjo in 14 zrn/luknjo sta bila oba višja od pridelka prvega pridelka, kar je pokazalo enak trend najprej zmanjševanja in nato povečevanja. Donosa obeh stopenj sejanja sta pri 54 dneh dosegla 11,11 kg/㎡ in 15,51 kg/㎡. Zato ima proizvodnja ljulje v rastlinskih tovarnah potencial za komercialno uporabo.

Avtor: Yanqi Chen, Wenke Liu.

Informacije o citiranju:

Yanqi Chen, Wenke Liu. Vpliv setvene količine na pridelek ljulje pod belo LED svetlobo [J]. Tehnologija kmetijske tehnike, 2022, 42(4): 26-28.